Muzejsko-galerijski prostor Kula (Stolp) Veli Lošinj


Stolp Veli LošinjBenečani so sredi XV. stoletja za potrebe obrambe Velega Lošinja zgradili samostoječo okroglo obrambno utrdbo z možnarji na kamnitih konzolah. To je tipična renesančna okrogla utrdba – z debelimi zidovi in razmeroma majhno višino - da bi lahko vzdržala topovski ogenj. Zgornji deli obzidja so izbočeni, zaradi lažjega in boljšega ciljanja nasprotnikov. Kronišče utrdbe je z leti doživelo največ sprememb, tako da se do našega časa ni ohranilo v izvirni obliki. Lošinjci so z namenom, da bi zaščitili svoje premoženje pred turškimi in uskoškimi vdori, v posameznih obdobjih pa tudi pred ostalimi sovražniki Benetk, samoiniciativno organizirali pomorsko obrambo naselja. Kasneje, ko so se okoliščine spremenile, je Kula ostala brez posadke in je bila prepuščena propadanju. Sicer je bila 1774. leta bila obnovljena, ampak Beneška Republika je v napoleonovih vojnah hitro izginila iz zgodovinskega prizorišča, novi gospodarici kvarnerskih otokov – Avstriji, pa velološinjska utrdba ni bila potrebna. Komaj 1911. leta je Centralna komisija iz Dunaja, mogoče po priporočilu nadvojvode Karla Štefana, prenovila zidove, ne pa tudi strehe in medstropne lesene konstrukcije. Zato se je propadanje objekta nadaljevalo. Uprava za zaščito kulturne in naravne dediščine, komisija v Reki, je 1992. leta začela s projektom prenove Kule z izdelavo projektne dokumentacije, dela na objektu pa so se začela 1997. leta in to s sredstvi mesta Mali Lošinj in italijanske pokrajine Veneto. Tedaj so bili popravljeni zidovi in izdelana nova lesena streha ter nova medstropna lesena konstrukcija. Leta 1991 je med arheološkimi raziskavami izpred Kule najdena temeljna osnova, v raziskovanjih notranjosti, 1997. leta, pa se je razkrilo da se zgradba temelji na živi skali. S tem ko je postala Muzejsko-galerijski prostor, je bila skrb za ta znameniti objekt gradbene dediščine zagotovljena. Kula je bila za javnost odprta leta 2000. Kot muzejsko-galerijski prostor Kula ni več le neizbrisna slika v spominu naših prebivalcev in gostov Velega Lošinja, niti le trdna točka v pokrajini, ampak se je po dveh stoletjih ponovno vključila v mestno življenje, posebej pa v predel, v katerem se nahaja in kateri se po njej imenuje - Kaštel.

Stolp Veli LošinjPredstavitev arhitektonske slojevitosti objekta je vključena v stalno razstavo Kule kot njen neločljiv del. Stalna postavitev Kule v Velem Lošinju je zasnovana kot kombinacija tematske predstavitve in kronološkega zaporedja; na 167 m2 razstavnih površin so prikazani najbolj znameniti deli življenja Velega Lošinja in njegove neposredne okolice, ter južnega dela otoka Lošinja od predpretekle zgodovine do današnjih dni, in sicer: Kula, grb Velega Lošinja, nahajališče Apoksiomena, ime otoka Lošinja in Velega Lošinja, Razvoj naselja in kulturno-zgodovinski spomeniki Velega Lošinja, Zgodovinsko zaporedje ter Pomorstvo in najbolj znameniti pomorščaki iz Velega Lošinja.

Stalna postavitev ima za nalogo prikazati slojevitost zgodovine Velega Lošinja s posebnim težiščem na slavni pomorski preteklosti; zaradi tujih obiskovalcev so vse legende izpisane tudi v angleščini. Z namenom, da bi se zadovoljile različne kulturne potrebe otoka in še posebej Velega Lošinja kot turistično prestižnega kraja, je razen stalne postavitve zagotovljen tudi prostor za organizacijo občasnih likovnih in muzejskih razstav v Galeriji.
Stolp Veli Lošinj
Zasnovo stalne postavitve Muzejsko-galerijskega prostora Kula so izdelali zaposleni in sodelavci oddelka Muzejsko-galerijske dejavnosti pri Ljudski univerzi v Malem Lošinju 1997. leta. Avtorja scenarija razstave in besedil stalne postavitve sta Julijano Sokolić in Jasminka Ćus-Rukonić, likovno pa so ga zasnovali akademski slikar Zlatko Kauzlarić-Atač, Ivana Žiljak in Miro Gavez, za javnost pa je uradno odprta od leta 2001. Avtorji muzeografske zasnove stalne postavitve so iz izbranega pisanega in likovnega dokumentarnega gradiva, z obdelavo muzejskih predmetov, ter z maketami, filmskimi, avdio in video zapisi, izločili tematske celote, ki so si jih avtorji likovne postavitve zamislili s karakterističnimi vizualnimi detajli in z duhovitimi muzejskimi instalacijami v prostoru in s tem načinom izoblikovali ambientalni okvir posameznih tematskih celot.

Stalna postavitev je izdelana v slogu likovne “propagande”, odlikuje jo namerna napadalnost, s privlačenjem pozornosti na sebe, v njej vse diha z enim dramskim efektom, z namenom da bi se podčrtala glavna ideja interpretacije z minimalno količino muzejskih predmetov. V tako zasnovani likovni in muzeografski postavitvi je glavna naloga, da bi bile ideje, tematske celote, predmeti ali prikazi predmetov vgrajeni v navidezno ekshibicionističnem ambientu, ki zahteva pozornost gledalcev, spodbudile njegovo domišlijo, izzvale razmišljanje in ga povabile na ponovni obisk Kule.

Veli Lošinj je z revitalizacijo Kule dobil zelo atraktiven muzejsko-galerijski prostor v centru mesta, ki je v uporabi skoraj skozi vse leto. Poleti ga obiščejo v prvi vrsti številni turisti iz vseh strani sveta, pozimi pa gostje zdravilišča, meščani in šolski otroci. S stalno postavitvijo Kule je oblikovan avtentičen kulturni izdelek v smislu edinstvene muzejske vsebine z univerzalnim sporočilom.


 
 

 Zbirke umetnin Malega Lošinja Kula (Stolp) Veli Lošinj
 Arheološka zbirka Osor (slov.)

  
Home